O samorogih in pegazih - Obstoj neobstoja logike 3

V zadnjem času sem napisal dva bloga v katerem sem širše podal svoj pogled na pogovor, ki sva ga začela z nekim sogovorcem na twitterju. Na začetno trditev, da je mogoče dokazati neobostoj Boga, namreč z logičnim problemom zla, ki da je logično protislovje glede na takšnega Boga, sem sam odgovoril in dokazal, da "vsedober" Bog ne pomeni da je takšen Bog dober v tem, da ne dopušča določenih stvari, ki so za človeka trpljenje, torej zlo, temveč da ta "vsedobrost" zgolj pomeni, da Bog logično ne more delati narobe, ker ni kategorije po kateri bi takšno bitje: bit sama, mogli presojati in mu s tem ne bi jemali njegove lastnosti, da je Bog (torej boškosti), torej da je vsemogočen in "vsedober" in vseveden in vsenavzoč itd.

Moj sogovorec pa je vztrajal oz. še vedno vztraja, da govoriva o Bogu kot dejstvu in trdi, da se pogovarjava o (ne)obstoju Boga, kljub temu, da sem že nekolikokrat ponovil, da jaz nasprotujem samemu argumentu in ničemur drugemu. Ko sem se lotil in uspešno dokazal, da je v argumentu logična napaka v tem, da presoja božjo "vsedobrost" kot neko človeško lastnost projicirano na Boga, kar sem na dolgo razložil, s tem pa negira božjo vsemogočnost, čeprav argument trdi, da je logičen dokaz za neobstoj Boga ravno v tem, da vsevedno in vsemogočno in "vsedobro" bitje ne bi dopuščalo zla in ker zlo obstaja je po tem logičnem argumentu to dokaz, da Boga ni, kar sem zopet dokazal na dolgo in široko, me je sogovorec obdolžil, da uporabljam cirkularno logiko in da trdim, da je Bog Bog zato, ker je Bog.

To je pa seveda navadna neumnost saj jaz nisem govoril kaj Bog je, temveč sem samo vzel koncept Boga iz samega argumenta in dokazal, da so tiste lastnosti tega koncepta, ki jih sam argument predstavlja kot neskladne, pravzaprav napačno tolmačene, saj privedejo do kontradikcije. Če pa privedejo do kontradikcije torej ta koncept Boga ne obstaja že na začetku in je potemtakem popolnoma neumno govoriti o tem, da zaradi zla ta koncept Boga logično ne obstaja. Moj sogovorec tega ne more uvideti, ker se mu nekje očitno zatika in je prepričan, da ko govorim o lastnostih tega koncepta Boga iz prej omenjenega argumenta, govorim o Bogu samemu iz svojega verovanja v Boga.

Kot rečeno, pa jaz samo vztrajam, da je argument "problema zla" neustrezen, ker tolmači "vsedobrost" Boga kot nekaj kar ta "vsedobrost" sploh ne pomeni, saj je v kontradikciji z vsemogočnostjo. Zato ta argument ni zadovoljiv. Sogovorec mi na ta protiargument sploh ni odgovoril temveč je bila edina stvar, ki je bila najbližje neki obliki argumenta v tem, da trdi, da mora biti "vsedobrost" Boga nekaj, kar vsi dojemamo kot dobro. Vendar to ni nikakršen argument saj je podobno, kot da bi trdili, da je zlato zlate barve, le če ga kot takšnega dojemajo vsi ljudje, tudi tisti, ki ne vidijo. Ker pa bo sogovorec na tem mestu vztrajal, da je Bog le neka zamišljena eniteta, se bom za hip strinjal in razložil na drug način, da bi morda lahko celo on razumel (četudi močno dvomim, da ima sploh zmožnost intelektualnega razmišljanja glede na njegove nebuloze v zadnjem odgovoru).

Ker se midva pogovarjava o logičnem problemu zla ali Epicurusovem argumentu, če se ne motim, potem morava najprej razumeti, kaj ta argument pravi. Torej: Vsemogočni, "vsedobri" in vsevedni Bog ne obstaja, če obstaja na svetu zlo. Zakaj? Zato, ker bi takšen Bog zlo preprečil. Ker je vseveden bi ga preprečil, preden bi nastalo, ker je "vsedober" bi ga preprečil, ker ne more delati zla itd.

Ker pa je ta tema za mojega sogovorca pretežka, da bi jo mogel razumeti ne, da bi me takoj, ko začnem govoriti o kateri božji lastnosti, obdolžil, da trdim, da je Bog Bog, ker je Bog, bom to nakazal z drugim primerom.

Vzemimo, da skušam dokazati nekomu, da mitično bitje samorog (konj z enim rogom) ne obstaja. Da bi to mogel storiti se bom moral s svojim sogovorcem najprej dogovoriti, kaj ta beseda "samorog" pomeni. Ker se bo on strinjal, da to pomeni belega konja z enim rogom na glavi, se bova šele lahko pogovarjala. Torej čeprav samorog ne obstaja, morava razumeti kaj ta beseda pomeni. Pomeni neko idejo izmišljenega bitja, ki je konj in ima na glavi rog. Če bo začel moj sogovorec trditi, da je videl samoroga na travniku blizu hiše in bom prišel do uvida, da tisto, kar je videl, ni bil samorog temveč le bel konj, bom razumel, da nima prav, ker njegov samorog ni imel roga in je bil samo konj. To pomeni, da če jaz trdim, da mora imeti samorog rog na glavi, da bi smel biti samorog, to ne pomeni, da trdim, da nekje obstaja bitje, ki je konj in ima rog na glavi, temveč le trdim, da je koncept oz ideja samoroga neko bitje, ki je konj in ima rog na glavi.

Enako torej velja za ta pretekli pogovor s tem sogovorcem s twitterja. V tem pogovoru ni imelo nobenega pomena ali jaz verujem v Boga ali ne. To je popolnoma irelevantno, kot je povsem irelevantno, da on sam najbrž ne veruje v Boga. Če mi nekdo reče: samorog leti, bom jaz vztrajal, da po smislu te besede samorog to ni resnično, saj samorogi ne letijo, pa četudi, dejansko ne obstajajo in ne letijo že zato, ker ne obstajajo, temveč tudi ne letijo zato, ker koncept samoroga ne vključuje letenja.

Boljši primer je, če bi nekdo rekel: "lahko logično dokažem, da pegaz ne obstaja, ker ne leti". Mu bom jaz nasprotoval, ne zato, ker bi menil, da pegaz obstaja, temveč zato, ker to ni logičen razlog za njegov neobstoj. Logičen razlog je morda v tem, da pegaz ne obstaja, ker konju ne morejo zrasti krila, ni pa logičen razlog, da pegaz ne obstaja, ker ne leti, če je pa to njegova, pravzaprav, glavna mitična lastnost in je ravno zaradi tega neko bitje, ki si ga je človek izmislil, a ponavljam, trditev: pegaz ne obstaja, ker ne leti, ni logičen argument za pegazov neobstoj.

Sedaj se vrnimo k Bogu. Sogovorec je predlagal: "Vsemogočen, vseveden in 'vsedober' Bog ne obstaja, ker obstaja zlo." In jaz sem na to trditev odgovoril tako, da sem dokazal, da "vsedobrost" Boga v resnici ne pomeni, da dela Bog dobro po človeških standardih, saj bi potemtakem to negiralo njegovo vsemogočnost (ponavljam, to sem pokazal na daljši način, ki ga na tem mestu ne bom ponavljal). Torej če sta si lastnosti Boga: "vsedobrost" in vsemogočnost, prišli navzkriž do te mere, da Bog ni več Bog to pomeni, da je argument nesmiseln, če ne more vztrajati niti na predpostavki, kaj Bog je, da ne bi negiral obstoj tega Boga. Zato jaz vztrajam, da je Bog Bog le, če je vsemogočen in "vsedober" hkrati, če to ni, potem ni Bog, kot pegaz ni pegaz, če ne leti.

Sogovorec pozablja, da se pogovarjava o določenem argumentu, ki predpostavlja določene reči za svoj logičen zaključek in pri tem ni pomembno, če jaz verujem v Boga ali, če on ne veruje v Boga. Tudi moje utemeljevanje določenih reči, ki jim on neinteligentno pravi cirkularna logika, se nanaša le na ta določen argument z njegovimi predpostavkami.


Agitator