Brexit - dan britanske neodvisnosti

Triindvajsetega junija letos, so Britanci na referendumu izglasovali izstop iz Evropske unije. Ta akt, ki ni prav nič posebnega, pa nam je t.i. "skrajna desnica" Evrope, ki v resnici ni nič drugega kot skrajno liberalistična buržoazija, začela prikazovati kot silen uspeh, ki mu ni para. Nekateri Britanci, ki so znani po svojih zavihanih nosovih pa so šli še tako daleč, da so 23. junij imenovali kar dan britanske neodvisnosti. Skratka, brexit je postal nekakšna britanska slava.
            
Ob tem pa nihče očitno ne vidi ostrega paradoksa. Britanija, ta država intrigarjev in političnih mešetarjev, je izstopila iz Evropske unije, ki ni praktično nič drugega, kot le tržna unija, s skupnim trgom in skupnimi regulacijami tega trga. Kar pa je še pomembneje, ta tržna unija, ima v svoji pogodbi že v izhodišču predvideno možnost izstopa iz nje. Zato "brexit" ni nikakršna zmaga suverenosti Britanije, temveč je morda zmaga le v tem, da se je relativna večina Britancev odločila, da na referendumu obkroži za izstop iz EU. To pa je, če je res zmaga, le zmaga Britancev nad Britanci. EU pač nikomur ne prepoveduje izstopa.
         
A to ni glavni paradoks. Glavni paradoks je v tem, da Britanija imenuje izstop iz EU kot dejanje suverenosti in neodvisnosti, ob tem pa sama ne doživi resne samorefleksije nad svojo krvavo in zatiralsko zgodovino, ko je dolga stoletja zatirala razne narode in so ti narodi dolga stoletja težili k neodvisnosti in suverenosti in so to neodvisnost dobili le po velikih žrtvah. Kajti Britanski imperij s svojimi protestantskimi aristokrati in plutokrati namreč ni sklepal z zasužnjenimi narodi pogodb, ki bi vsebovale tudi člene o izstopu. Kako torej, da si Britanci drznejo sploh govoriti, da je izstop iz EU kakorkoli junaški ali spoštovanja vreden?
     
Roko na srce, Britanci so tik pred tem, da neslavno izumrjejo in že zadnji čas je.
         
-NeoDomobranec