Kako je umiral Voltaire in drugi brezverci

Naša zvezda, 1933

"Voltaire, veliki sramotivec verskih in božjih stvari, je l. 1778 smrtno nevarno zbolel. Vlila se mu je kri. Želel si je duhovnika, a njegovi prijatelji, katere je sam poprej utrjeval v brezboštvu, so poskrbeli, da ni mogel priti k njemu noben duhovnik. Prevzetni brezbožnik je moral umreti v groznem obupu. Z glasnim krikom : »Roko čutim , ki me grabi in vleče pred božjo sodbo, hudič je tu, ki me hoče prijeti, pekel vidim, o skrijte me!« je odšel v — večnost!

Filozof Schophenhauer je v svoji zadnji bolezni, v kateri je strašno trpel, pogosto zavpil: »O moj Bog!« Ko ga je zdravnik vprašal: »Ali je po vaši filozofiji sploh še Bog?«, je filozof odvrnil: »V trpljenju mi filozofija brez Boga nič ne pomaga.«

Anatole France, socialist in zagrizen sovražnik vsake vere, ki je pisal velike zvezke romanov samo zato, da je sramotil Boga in Cerkev, se je na smrtni postelji od strahu tresel in s solznimi očmi ter s spačenim obrazom tarnal: »Na vsem svetu ni tako nesrečnega človeka, kakor sem jaz! Za srečnega me imajo, pa nisem bil nikdar v življenju srečen, niti en dan, niti eno uro ne!« Žalostno življenje! In večnost?"

Ave Maria

"Filozof Nietzsche, ki se je v satanskem sovraštvu do krščanstva sam imenoval antikrista, ki je nazival krščansko usmiljenje: sramoto, je umrl kot ubogi blaznež in usmiljena sestra mu je stregla. Ali je to slučaj?"