Odmevanje

"Power and chaos — it's the only way"

- Zoot

Ko sem pred časom še sodeloval na Twitterju, kjer sem tratil čas s predstavljanjem nekoliko drugačnega vidika slovenske misli, kot sta ona, ki je komunistična in ona, ki je t.i. "demokratična", sprana vsakega okusa in avtentične zaznamovanosti, je nek sogovorec v debati o krščanski krivdi povezal zanimiv blog. Gre za blog neke radikalno-intelektualne narodno-socialistične misli, ki svoj svetovni nazor vleče iz najtrše oblike te ideologije, kakor se je avtentično predvsem izražala v Alfredu Rosenbergu. Zato je ta blog nekoliko bolj iskren od mnogih altrajterskih medijev, ki so vsi po vrsti rasno zavedni libertarci. Ta iskrenost pa se odraža v surovem (surovost v smislu popolne iskrenosti) sovraštvu do krščanstva. Seveda ne bo nikogar začudilo, če omenim še, da je avtor velik oboževalec Nietzscheja.

A človek, ki je v debati na Twitterju vezal na ta blog, je po prepričanju tudi velik pristaš tega novega psevdo-nacionalističnega populizma, ki se je izrazil v brexitu, Trumpu, a se je menda že dolgo izražal v Putinu. Kajti ravno Putin je heroj raznih nacionalistov, ki si dajo veliko opravka z vojno v Siriji. In zato me ne bi moglo bolj zabavati, ko sem kot ponavadi spet preveril, kaj počne Chechar oz. Cesar Tort, avtor omenjenega bloga, na svojem mediju, ter zagledal, da se je dotaknil ravno altrajta in predvsem Putina.

"But many white nationalists have become infatuated not only by Trump but by Vladimir Putin: a man who, if we apply the criterion of the new racial classification, clearly shows an Armenid chin and eye mongolization.
  
The non-Aryan Putin has passed regulations proscribing “Holocaust denial” while discouraging discussion about the Ukrainian Holodomor committed by Bolshevik Jews, a discussion that his government calls Nazi revisionism. Putin has also been accused of bringing masses of Central Asians into traditionally Russian lands: precisely the tactics of the western elites to genocide their native population."

Tako je govoril Cesar Tort. Njegove zavrnitve altrajta in Richarda Spencerja raje ne bom niti navajal. Posrečenost tega zapisa je pač zgolj v tem, da se človek, ki je tega avtorja ponujal, kot orodje v boju proti krščanstvu v oziru na narod in raso,  ne bo sedaj niti izrekel ne v eno ne v drugo smer. Ali zoper Checharja in za Putina, ali pa zoper Putina in za Checharja. To vprašanje bo enostavno izpustil, kakor da bi bilo popolnoma nepomembno. Podobno se je že zgodilo, ko so vsi ti neo-populisti, ki podpirajo raznorazne psevdo-nacionalistične kreacije, slikali Turčijo kot največjo nevarnost sodobnosti, in Erdogana kot personifikacijo zla. Govorili so o turško-ameriški navezi in se vdajali raznim teorijam zarote. A ko se je v Rusiji zasukalo v smer tesnejše povezave s Turčijo, je vse potihnilo in teme povezane s tem so postale irelevantne.

Vedno sem sovražil pojem "echo chamber", ker ga ponavadi uporabljajo razni skeptiki in racionalisti, ko napadajo razne SJW ideologije in pojem je postal že kar brez pomena. Zdelo se je, da ga morejo uporabljati le še oni zadrti študentje, ki radi podirajo, ne znajo pa graditi. A vendar gre tu za nek echo chamber.

Vendar tu ne govorim o neki ideologiji, ki bi gonila le lastno lajno in bi se niti za ped ne odmaknila od svojih naziranj. Ha, takšni ideologiji le vsa pohvala spričo junaške vztrajnosti. Tu govorim o odmevanju nove vrste, ki nima nobene oprijemljive ideologije. Svoje nazore menja poljubno, ohranja pa le ozek nabor idealov, ki pa tudi radi menjajo svojo podobo. Takšno odmevanje forsira neke informacije in neke debate brez vsakega vidnega cilja. Izreka se le ob določenih vprašanjih, ob drugih pa molči. Gre za čisto nenačelnost lastnega svetovnega nazora, ki ga v resnici sploh ni, a istočasno zavzeto napada neke tarče, ki niso tarče nje same, temveč do njih prihajajo prek posrednikov. Odnosno na naziranja, ki se stalno menjajo.

In to je pravzaprav simptomatično prav za altrajt (alternativna desnica). Ljudje, ki se zbirajo pod prapori tega novega pojma (ki je vendarle še do danes zgolj pojem in nič več), ne zmorejo ohranjati niti najbolj osnovnih političnih, socialnih, kulturnih, gospodarskih prepričanj. So vse in nič.

Danes bodo forsirali tega avtorja, jutri onega, ki je prvemu kontradiktoren. Čez dva dni spet enega, ki je prvemu soroden, a drugemu kontradiktoren. In takšna odsotnost vsake svetovno nazorske strukture, je zato tako odbijajoča.

Svetovni nazor se more menjati, to je razumljivo. Napreduje lahko v to ali ono smer, a vendar bi človek pričakoval, da bo vladala vsaj neka logična doslednost. Pa je ni.

Odločenost odmevanja nekih informacij v službi trenutnega razpoloženja nekih sekundarnih medijev. Kaos.

-NeoDomobranec