The hustings are over, the bunting is down, the mad hysteria is at an end. After the chaos of a general election, we can return to normal.
(Black Adder the Third).
Alternativna desnico oz. altrajt, kakor to na tem mestu imenujemo, smo že pogledali v neki celoviti sliki. A vprašanje ostaja ali se bo altrajtu uspelo zasidrati na realno-političnem prizorišču, ali pa ga bo kmalu odplaknilo nazaj v obskurnost, koder bo pripravil prostor novemu političnemu pristopu. Kot smo rekli, namreč altrajt ni izdelana politična doktrina, je prej neke vrste nov politični pristop, ki se več ne zanaša na skinhedovske in "neonacistične" prakse. Pri tem pa ne govorimo le o najbolj očitnem dejstvu, ki ga mediji danes radi ponavljajo, češ da so nacionalisti nove generacije bulerje in bele vezalke zamenjali za kravate in telovnike, temveč predvsem o tem, da so se nacionalizma lotili skozi neko napol hipstersko, napol trolovsko prizmo. Največja razlika pa je predvsem v tem, da ti novi nacionalisti oz. altrajt počasi izgubljajo še zadnje znake desničarstva in postajajo socialno in družbeno povsem progresivni.
A kot rečeno bo sedaj čas pokazal ali se bo altrajtu uspelo zasidrati in obstati. Volitev je konec in koristna tesla ponavadi postanejo odveč in tudi altrajt je zadel ob svojo prvo večjo težavo, odkar je stopil na polje splošne politične zavesti. Še več, mnogi so namreč nedavno deklarirali, da je altrajt mrtev.
Spencerjev NPI (National Policy Institute), je namreč letos, tako kot lani, gostil svojo letno konferenco v Washingtonu, ki predstavlja nek vrh altrajta. Prvi problem, ki pri tem dejstvu nastane je, da ga mnogi ne smatrajo kot dejstvo, a k temu se bomo vrnili kasneje. Po seriji govorcev, ki so se zvrstili za govorniškim odrom je kot zadnji nastopil sam Spencer in na koncu entuziastičnega govora vzkliknil: "Hail Trump! Hail our people! Hail victory!" (Živel Trump! Živeli naši ljudje! Živela zmaga!) in dvignil svoj kozarec kvišku. V odgovor je nekaj poslušalcev iztegnilo svoje desnice v rimski pozdrav.
Mediji, za katere kaj takega sploh ne bi bilo novica, če ne bi Spencer omenil tudi Trumpa, so pograbili videoposnetek omenjenega trenutka s konference in iz njega naredili spektakel. Nas ne bi niti najmanj zanimal ne trenutek sam, ne medijsko poročanje, če ne bi to poročanje v samem altrajtu vzbudilo reakcijo, ki je pokazala na hibe samega gibanja.
Najprej se je od nekod pojavila debata ali je Spencer nalašč izvabil "nacistične pozdrave" iz poslušalcev. In medtem, ko so mnogi zatrjevali, da to ni bil Spencerjev namen, so drugi trdili, da je to vendar evidentno iz izreka "Hail Trump!", ki naj bi bil predelava pozdrava "Heil Hitler!". Vendar je resnica vendarle takšna, da je Spencer sicer res izzval rimske pozdrave, vendar ne zaradi Hail Trump! (ker po tej logiki bi tudi molitev Zdrave Marije po ameriško: "Hail Mary full of grace..." rezemblirala pozdravu Heil Hitler), temveč zaradi izreka "Hail victory!", ki je bolj neobičajen kot "Hail Trump!". Hail victory je namreč prevod znanega nemškega pozdrava Sieg heil, ki ga "beli nacionalisti" oz. skin-headi Amerike in Britanije uporabljajo že od samih začetkov. Gotovo ni človeka, ki se je kdaj gibal okrog nacionalističnih gibanj, ki ne bi poznal tega pozdrava, ali ne bi poznal pesmi znane skupine Skrewdriver z naslovom "Hail Victory". Da je Spencer torej uporabil ti dve besedi ni nikakršno naključje, temveč gre za Spencerjevo muzanje medijem. O tej svoji taktiki je sicer Spencer že večkrat govoril.
A dogodek je docela razburil altrajt sam, kjer se je pokazala še večja razpoka med altrajtom in lajtrajtom (lite-right = elementi, ki so del altrajta na takšen ali drugačen način, a še niso denimo rasno realistični ipd.). Lajtrajterji so zagnali paniko in paradoksalno začeli obtoževati, da Spencer ni pravi altrajter. Človek, ki je vendarle fizično kreiral znamko altrajta in nad njo lep čas imel popoln monopol, pred plazom libertarcev vanj, naj bi sedaj postal le neka marginalna figura, ki z altrajtom nima nič opraviti. Eden najbolj prominentnih lajtrajterjev Mike Cernovich pa je Spencerja celo obtožil, da je državni plačanec in t.i. "nadzorovana opozicija" (controlled opposition). Celo tisti altrajterji, ki so še do nedavnega sprejemali altrajt v vseh njegovih pojavnih oblikah, in ki se radi imenujejo tradicionaliste, so začeli tako ali drugače karati Spencerja po svojih socialnih kanalih oz. so se popolnoma distancirali od njega.
Kajti vedeti je treba, da se je Trump odrekel altrajtu takoj po tej epizodi z NPI. Po medijski zahtevi, da se izreče od altrajtu, se je cesar Trump odrekel altrajtu, ki je sicer Trumpu stal ob strani v dobrem in slabem. In če je Spencer ob tem dejstvu zatrdil, da ga žalosti, da Trump ni na kakšen drugačen način odslovil medijskega vprašanja v svojem značilnem slogu, pa je npr. drug prominentni altrajter Paul Ramsey (RamZPaul), razglasil smrt altrajta, ki je bil po njegovo le prikladno orodje za Trumpovo kampanjo in nič drugega. Torej prav človek, ki je v neštetih video blogih govoril o de-demonizaciji nacionalsocialistične Nemčije in o nujnosti trolanja ljudi z "memi", ki so vključevali nacional-socialistično in antisemitistično propagando, je po zmagi Trumpa, ki jo je altrajt takoj deklariral za svojo zmago, znenada postal previden v svojih besedah in se je sam bal iztegniti desnico.
Vse bolj se kaže, da je altrajt še vedno docela obskurno gibanje, na katerega pa je navešeno vse preveč raznoraznih amerikanističnih konstitucionalistov, ki se radi razpodijo že ob prvem hrupu. Zmaga Trumpa je namreč za altrajt pričakovano, vsaj kakor smo nanj gledali na tem mestu, pomenila več izgube, kot pa pridobitve. Altrajt je namreč iz neke (pretirano) intelektualistične post-politične struje postal nekaj, kar je podobno pridevniku "alternativen" v glasbi ali "zdravilstvu". Pridevnik "alternativen" postane velik dežnik, pod katerim se lahko najde najbolj različne in celo nasprotujoče si tokove in nazore. Kar druži te tokove in nazore pa je zgolj nasprotovanje "mejnstrimu" (mainstream), torej prevladujočemu, utečenemu, splošno sprejetemu.
In če je altrajt ob medijskem krstu s strani Clintonove začel nežno odganjati lajtrajterje Yiannopoulosovega kova, v prepričanju, da beli nacionalizem obvladuje večino svojega gibanja, pa so sedaj, ko je cesar Trump altrajtu pokazal hrbet, lajtrajterji začeli z vilami izganjati altrajterje in groziti, da če bo treba, bodo altrajt požgali do tal.
Tu se je pokazala ustrezna definicija Trumpa, kot boga druge reakcije, kakor smo ga imenovali na tem mestu že v aprilu. Altrajt se je slepil, da je obrnil tok v smer belega nacionalizma, a izkazalo se je, da ima v svojih vrstah čistokrvne "klasične" liberalce, ki se danes radi imenujejo za konservativce, ker "konservirajo" pridobitve klasičnega liberalizma ameriške in francoske revolucije. To so intelektualno plahi ljudje, ki si ne drznejo zapustiti osnovnih okvirjev politike liberalne demokracije in nič čudnega ni, če je Trump postal njihov mesija.
Povedano po pravici, četudi smo kot katoličani in Slovenci nasprotni altrajtu, ki je amerikanizirana verzija rosenbergizma, vendar veliko više cenimo altrajt v njegovi belo-nacionalistični avtentični podobi, kakor pa razne liberalce in libertarce, ki hodijo naokrog in tulijo o svobodi in uničevanju neke moraste pošasti, ki ji oni pravijo globalizem ter se imenujejo "altrajterji".
Z zanimanjem bomo opazovali usodo altrajta, ki je toliko svoje energije vložil v "cesarja Trumpa".
"Kaj pa Trump zares obljublja? On ne obljublja nič drugega kot Ameriko iz petdesetih let preteklega stoletja. To je Amerika s svojim kapitalizmom, občutkom demokratične mesijanskosti in brez politično korektiranega govora. To je Amerika z vsemi svojimi osnovnimi potezami, izvoljena demokracija, dežela sanj in materialističnega potrošništva. To je dežela, ki strastno brani fundamente svoje revolucije in jih neprestano forsira nad Evropo. To je Amerika kjer se človeka meri po tem koliko premoženja ima in kjer se prodaja vse kar se želi kupiti."
-NeoDomobranec, 4.4.2016
-NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar