Antipopulistični populizem

Bati se nam je populizma. Populizem je nota, ki jo s pridom izrabljajo populistični politiki, da v svoj politični domet privabljajo naivne, čustvene in iracionalne volilce. Zato vklopite svoj ratio in postanite übermensch, ki ni suženj ljudske preprostosti in zanikrnih ostankov predrazsvetljenskih vrednot.

Se vam zdi zgornji poziv ustrezen? Seveda se vam zdi. Kdo od prosvetljene buržoazije in nepreglednih množic akademikov, pa si želi biti le del ljudske raje, kdo si želi biti le žrtev iracionalnega populizma? In v tem je tisti resnični populizem današnjega časa, ki pa je mnogim prikrit. Pikri kolumnaši, blogerji in družbeni komentatorji, vidijo veliko populizma na desni in levi, včasih na obeh, ne vidijo pa populizma, katerega del so tudi sami. Ta populizem je populizem, ki svoje dneve preživlja v mehkih naslanjačih klimatiziranih soban, ki se nahajajo visoko nad to brezoblično rajo, ki pozna tudi strah in ima v sebi tudi nekaj človeškega, nekaj pristnega, neindoktriniranega od zamolklih govorov, ki napolnjujejo akademske predavalnice. Združevanje raznih agitatorjev v skupno fronto anti-populizma, je vendarle vseeno še vedno populizem.
  
Kdo pa so ti ljudje, ki imajo pravico raji, ljudstvu, narodu predpisovati kaj je populistično in kaj ne? Kdo pa so ti ljudje, ki imajo pravico predpisovati množicam, da je napak poslušati tisto, kar oni sami označujejo za populizem, in da morajo poslušati le njih, ker imajo prav, ker niso populisti. Če poslušate populiste in ste žrtev populizma, potem niste del naše racionalne in vzvišeno prosvetljene sredine. Če poslušate populiste z leve in desne, ste nekdo, ki nima razuma, ki ne uporablja razuma, ki ne zna vklopiti razuma. Zgrnite se vendar pod okrilje nas, ki se z od ratia oteklimi glavami opotekamo od medija do medija, od kolumne do kolumne in predpisujemo kaj je populistično in kaj ni.

To je tretji populizem, na katerega antipopulisti, ta antipopulistična fronta rada pozablja. Ta populizem je tisti populizem, ki rad med svoje prosvetljene sledilce, ki uporabljajo razum, ker so del antipopulizma, širi floskule političnega indiferentizma. Ta populizem antipopulizma vlada s svojo dogmo "vsi so isti", nihče nima prav. In drugo dogmo, ki izhaja iz te, "prav ima le tisti, ki pravi, da nima nihče prav". Razum, razum, razum! Vklopite razum! Kdor ni indiferenten, nima vklopljenega razuma, ta ne sodi med nas, ki imamo vklopljen razum.
 
Ta populizem je v resnici daleč najbolj prevladujoč. Ta populizem ima v medijih največ prostora, kjer razni žurnalisti in kolumnaši tekmujejo med seboj, da bi pokazali na čim več populizma in dokazali kako so sami popolnoma osvobojeni od te bolezni raje. Ta populizem je razširjen med vsemi lenimi intelektualci, ki so prek svoje visokošolske indoktrinacije, ko jim je bilo zapovedano, da se osvobodijo vsega iracionalnega, karkoli jim je že to predstavljalo, torej tistega, kar jih je vezalo z rajo. Ta populizem ima neverjetno več vpliva od vsakega "avtentičnega" populizma, saj ima moč, da označi vse, kar ni v liniji z njim, za populizem.
 
Zato ta antipopulistični populizem terja neprestano izrekanje zoper populizem in dokazovanje od posameznika, da je antipopulističen, če noče pristati v kategoriji ljudi, ki menda ne uporabljajo razuma. Ta indiferentistični populizem zahteva od množic, ki so ujete v mreže njegovega lastnega populizma lojalno sprejemanje njegovih nihilističnih floskul. Ta populizem v presnici predstavlja smrtno nevarnost resnični narodovi tradiciji, saj s svojo buržujsko ideologijo o odsotnosti vsake ideologije in vsake avtentične narodove tradicije širi indiferentizem na vseh področjih in zahteva striktni materializem. Kdor noče biti označen za iracionalca, zaplankanca, žrtev populizma, kmetavzarja itd. mora pristati na ta splošno razširjeni anitipopulistični populizem, kjer mora nenehno dokazovati, da ve, da nič ne ve.
  
-NeoDomobranec