Dodatek k "Kaj je alternativna desnica - uvod v Alt-Right"

Zdi se primerno, da se blog z naslovom "Kaj je alternativna desnica (Altright, altrajt)" nekoliko dopolni z dvema, za razumevanje alternativne desnice zelo pomembnima, dodatkoma. Prvo stvar, ki še podkrepi zaključek, da je altrajt neločljivo zvezan z libertarizmom, so pokazali na shoebat.com, kjer so v dolgem članku nanizali precej zanimivo povezavo Richarda Spencerja z libertaristično konferenco, ki se vsako leto odvija v Turčiji.

Druga stvar pa so dodani stavki o Jasonu Rezi Jorjaniju, ki je bolj pomembna figura altrajta postal koncem lanskega in začetkom letošnjega leta. Altrajtersko in identitarijanistično navduševanje za vse tiste ezoterične, okultne in druge proti-krščanske filozofije in prakse, nad katerimi so se navduševala zaprta nacionalistična, evgenična in neopoganska predvojna gibanja, bo še treba pozorno spremljati. Dodani so še preostali viri, vkolikor so dejansko relevantni za samo besedilo.

Altrajt izgublja vsak pečat evropske krščanske tradicije in postaja mešanica ameriškega libertarizma in novo-evropskega rasnega misticizma. Zanimivo bo opazovati v katero stran bo v altrajtu prevagalo.
 
K: "Alternativna desnica - povsem nova stara stvar"
  
Richard Spencer je svojo pot začel v ameriških "konservativnih" časopisih, vendar pa ni neznanec libertarizma. Ravno nasprotno. Prav Spencer je leta 2010 sodeloval na vsakoletni konferenci, ki jo v Tručiji organizira Hans Hermann Hoppe in je torej osebni znanec tega znanega libertarca. Na tej konferenci je sodeloval tudi Paul Gottfried, torej tisti Gottfried, za katerega smo zgoraj rekli, da ga imajo nekateri za izumitelja izraza "alternative right". Na enem takšnih srečanj pod Hoppeovim pokroviteljstvom je sodeloval celo Jeffrey A. Tucker, libertarec s katerim se je Spencer sicer verbalno udaril v februarju 2017.

Samo srečanje, ki ga Rothbardov "učenec" Hoppe organizira je zanimivo iz razloga, ker se odvija v Turčiji in na njem prisostvujejo tudi razni Turški poslovneži, kakršen je Ergin Imre in celo Turški apologeti kakršen je Mustafa Akyol. To nam zares dobro pokaže iz kakšnih fundamentov Spencer izhaja.
  
K: "Altrajt, mediji in okultizem" (prej: "Altrajt, mediji in Pepe Trump) 
  
Velika večina identitarijanističnih gibanj, katerih del je tudi altrajt, se je že skoraj v celoti odrekla krščanstvu, kot smo videli zgoraj v primeru Grega Johnsona. Johnson ni izoliran primer in vse več je med altrajterji in identitaristi takšnih, ki se bližajo bodisi neki post-liberalni obuditvi starega evropskega poganstva, bodisi se navdušujejo nad nemškim idealizmom in že snujejo načine, kako bi izdelali neko koherentno obliko panteizma oz. panenteizma. A tudi okultno ni tuje altrajterjem, in če je na nižjem, bolj "ljudskem" nivoju eden bolj znanih "učiteljev okultnega" youtuber Styxhexenhammer666 ali Tarl Warwick (kar pa prav gotovo tudi ni njegovo pravo ime), pa je na višjem intelektualnem nivoju najbolj znan Jason Reza Jorjani.
  
Jorjani pa je tudi daleč najbolj zanimiv avtor altrajta. Sin Iranca ima doktorski naslov iz filozofije in prinaša v altrajt okultno, mistično in ezoterično. Spencer je zatrdil, da Jorjanija ni nikoli srečal pred njegovim govorom na konferenci Spencerjevega NPI-ja v Washingtonu novembra 2016, a že takoj zatem je Jorjani postal Spencerjev bližnji sodelavec. Jorjani je za altrajt tisto, kar je bil Alfred Rosenberg za NSDAP. In ta primerjava se morda sliši pretirana in vprašljiva zaradi njene konotacije, a je dokaj natančna. Če poslušamo njegov govor na temo Okultnih znanosti in organične države, ne moremo, da ne bi vlekli vzporednic med njim in Rosenbergom. Jorjani zavrača klasično pojmovanje korporativizma in fašističnega korporativizma ter trdi, da je korporativizem približevanje organični državi (organic state), ki je predpogoj velikim psihološkim družbenim spremembam v smeri nadnaravnih zmožnosti človekove psihe.
  
Njegove poglede sestavljajo: fascinacija z izgubljeno "Atlantido", staro klasično poganstvo, proti-krščanski misticizem koncem devetnajstega in začetkom dvajsetega stoletja ter nemški idealizem. Njegovi govori so fascinantni, ker v njih skoraj z gotovostjo govori o mitih in rečeh, ki se mnogim zdijo neresnične in plod prevar ter iluzij. Zato je zastavonoša jedra altrajta, ki je v sebi okultno, kljub splošno precej montono libertarnim pogledom širšega altrajta.
  
 
-NeoDomobranec